Pouk

Pouk

• Vzgojno-izobraževalni program šole temelji na principih waldorfske pedagogike in ima status programa, ki je pridobil javno veljavnost, saj ga je po predhodnem mnenju Evropskega združenja waldorfskih /Steinerjevih šol potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje ter je vpisan v razvide izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja. Vsebina posameznih predmetov je usklajena z javno veljavnimi učnimi načrti za osnovne šole, kot je določeno s slovensko šolsko zakonodajo.

• Pouk v učnih obdobjih (epohah) je izrazita značilnost waldorfskih šol in je temelj za dobro oblikovanje učnega dne. Tako imenovana glavna ura, ki predvidoma traja od 8.20 do 10.15 ure, z učno snovjo spodbuja učenčeve notranje sile, ki so sveže in živahne predvsem zjutraj. V kasnejših urah so na vrsti predmetne ure, ki zahtevajo ponavljanje in urjenje (tuji jeziki, glasba, slikarstvo, ročna dela, športna vzgoja, lesorestvo …). Skozi tako oblikovan pouk se lahko učenci v glavni uri oziroma v tri do štiritedenskem obdobju poučevanja enega in istega predmeta resnično povežejo s snovjo. Ko je obdobje končano, se veselijo, da bo zdaj prišlo na vrsto nekaj “čisto novega”. Ugovor, da bodo otroci tisto, kar so delali tako zgoščeno nekaj tednov, kmalu pozabili, se ne ujema z izkušnjami. Vsebino, ki so jo obravnavali pred več meseci, so na začetku novega obdobja istega predmeta sposobni praviloma hitro in dobro obnoviti, saj se v spominu najbolje ohrani tisto, s čimer se je človek intenzivno in z zanimanjem ukvarjal dalj časa.

• Dnevni razpored učnih ur je prilagojen notranjim življenjskim zahtevam odraščajočega človeka. Šolski dan se v waldorfski šoli začne s predmeti, pri katerih je še posebej potrebno jasno mišljenje, razumevanje in predstavljanje. Vsak tak predmet je na urniku v glavni uri in ga poučuje razredni učitelj. Sledijo predmeti, ki jih je treba ritmično ponavljati vsak teden: tuji jeziki, evritmija in športna vzgoja, glasba, risanje oblik, ročna in rokodelska dela. Učenci kljub obširnejšemu predmetniku niso preobremenjeni, saj imajo tudi domače naloge značaj urjenja, oblikovanja in pridobivanja spretnosti.

• Pouk za vse razrede se predvidoma začne ob 8.20. Po glavni uri je odmor z malico. Razredni učitelj malica skupaj z učenci, saj je kultura prehranjevanja pomemben del učnega procesa. Po zaključku pouka je vsem učencem na voljo kosilo, prvo triado pri tem spremljajo učitelji in varstvenice.

• Jutranje varstvo in podaljšano bivanje se izvajata v prostorih šole in na šolskem dvorišču. Namenjeno je prosti igri in učenčevem izdihu. Oboje je omogočeno učencem od 1. do 5. razreda.

• Predmetnik je sestavni del Letnega delovnega načrta šole (LDN). V LDN vsako leto zapišemo podroben razpored epoh za vsak razred, morebitne delitve razredov in vse informacije o izvajanju pouka.

Posebni predmeti

• Dva tuja jezika (pri nas nemščina in angleščina) se poučujeta od prvega razreda dalje. Cilj pouka v nižjih razredih je ob igrah, pesmih, recitacijah … v otroku vzbuditi občutek in razumevanje jezika. V waldorfski šoli se začne zapisovanje in slovnično spoznavanje jezika v četrtem razredu.
• Umetniški predmeti (slikanje, modeliranje, glasba …) se poučujejo od prvega razreda (razen oblikovanja z glino in rezbarjenja) in imajo v različnih obdobjih različno vsebino.

• Flavta, pevski zbor – vsi učenci igrajo pentatonično flavto, v četrtem razredu pa začnejo s poukom diatonične flavte. V četrtem razredu otroci usvojijo osnove igranja na violino. Vsi otroci so vključeni v razredni pevski zbor.

• Evritmija je umetnost gibanja, ki jo je prav tako utemeljil avstrijski znanstvenik, umetnik in filozof, dr. Rudolf Steiner (1861–1925). S svojim celostnim pristopom evritmija enakovredno zajema telesne, duševne in duhovne vidike človeškega bitja. Z evritmijskimi vajami spodbujamo lahkotnost in fleksibilnost gibanja, izboljšujemo koordinacijo gibov in razvijamo sposobnost neposrednega umetniškega doživljanja.
  Čeprav je evritmija predvsem uprizoritvena umetnost, jo uporabljamo tudi na povsem praktičnih življenjskih področjih: pri vzgoji otrok in mladostnikov (pedagoška evritmija), pri zdravstveni terapiji (zdravstvena evritmija) in na delovnem mestu (socialna evritmija). V vseh svojih oblikah se že skoraj stoletje kaže kot zelo koristna podpora za doseganje ciljev na strokovnih oziroma delovnih področjih, kjer jo uporabljamo.
  Pri urah evritmije je mogoče doživeti naravne zakonitosti (ritme, elemente, geometrijske oblike ipd.) in jezikovne ter glasbene strukture. Glasovi (samoglasniki, soglasniki), ritmi, toni, intervali, harmonije in duševne geste v evritmijski umetnosti sočasno ustvarjajo vidne in slušne zaznave. Ker evritmija izraža duševno-duhovne značilnosti govora in petja (glasbe) skozi gib, govorimo o njej kot o »vidnem govoru« in »vidnem petju«.

• Ročna dela – razvijajo zgodnje koordinacije med roko in vidom, označijo pot nevronskim potem, ki jih možgani pozneje preoblikujejo v razumevanje individualnih besed in jih oblikujejo v smiselno komunikacijo. Otroci doživljajo ugodje ob delu, razvijajo ročne spretnosti, delavoljnost in zmožnost koncentracije. Razvija se občutek za lepo in harmonično, otroci pa razumejo ustvarjalni proces. Pletenje, kvačkanje in šivanje ter druge tehnike so iz razreda v razred bolj zahtevne, pridobljena natančnost in spretnost pa krepita samozavest učencev.

• Lesorestvo – Lesorestvo kot samostojen predmet nastopi v petem razredu. Vsi otroci se s pomočjo različnih orodij in tehnik spoprimejo z lesom, ki je različnih kvalitet. Karkoli že otroci delajo, pomembno je, da svoj izdelek dokončajo. Izdelki vseh vrst imajo lahko umetniško ali pa uporabno vrednost, najpogosteje gre za neko sredino. Delo pri lesorestvu je iz leta v leto zahtevnejše in gre od zarezovanja vzorcev v palico do preprostih uporabnih izdelkov, kot je pručka, kjer se je potrebno natančno držati mer, vedno pomembnejše je načrtovanje, natančnost in vztrajnost.

• Razredne gledališke igre
  Gledališke igre so obvezen del pouka v waldorfskih šolah. Teme, ki jih učitelji izberejo, so povezane z vsebino pouka ali pomembne za razvojno stopnjo učencev. Prav vsi učenci v razredu imajo v igri vlogo, ki jo odigrajo na način, primeren njihovi starosti. Ta izkustvena pedagogika pripomore h krepitvi volje vsakega posameznika, ki izpelje svojo vlogo od učenja besedila do predstavitve na odru. Kakor mladi igralci spoznavajo čustvovanje in stališča osebe, ki jo predstavljajo, tako tudi lastne reakcije bolje razumejo in jih lahko prepoznavajo s perspektive drugih ljudi.